Odbojka je moštveni šport, sestavljen iz dveh ekip s šestimi igralci. Ekipi loči mreža, preko katere lahko igralci podajo žogo z uporabo zapestja, rok in drugih delov telesa. Namen igre je poslati žogo preko mreže, tako da bi v nasprotnikovem polju padla na tla in preprečiti, da bi padla na tla na lasti strani igrišča.
Igra se začne s servisom s katerim igralec pošlje žogo preko mreže v nasprotnikovo igralno polje. Nato imajo igralci nasprotnikove ekipe na voljo tri odboje, da žogo ponovno pošljejo preko mreže. Igra se nadaljuje, dok- ler se žoga ne dotakne tal igrišča, pade izven igrišča ali jo ekipi ne uspe pravilno odbiti. Ekipa, ki dobi posamezno igro, osvoji točko in pravico do servisa (začetnega udarca). Igralci zakrožijo za eno mesto v smeri urinega kazalca. Tako nekako je izumitelj odbojke zapisal v svoj načrt razvoja tega novega prelepega športa.
Pisalo se je leto 1895, ko si je učitelj športne vzgoje g. William Morgan iz ZDA domislil igre, ki jo je mogoče igrati in organizirati kjerkoli, odbojko. Oprema naj bi bila enostavna in poceni, napor igralcev v sorazmerju z njihovim znanjem, igra pa primerna in dostopna za vse starostne skupine in oba spola. Tako je Morgan povezal nekatere prvine priljubljenih iger - košarke in tenisa in rodila se je odbojka, takrat imenovana "Mintonette”. V ZDA se je odbojka začela zelo hitro širiti kot dodatna, zabavi namenjena dejavnost šport- nikov. Kmalu so jo vzeli za svojo vsi družbeni sloji in odbojka se je igrala v dvoranah, na livadah, plažah kot igro mešanih ekip in parov. Predenj se je odbojka začela razvijati organizirano pa je minilo kar precej časa. Posamezne države so se skušale organizirati vsaka po svoji možnosti, svetovni vojni sta razvoj odbojke le še upočasnili. Po nekaterih pripovedih, je bila ravno odbojka najbolj igran šport med drugo svetovno vojno. Takoj po vojni so si nekatere države želele prave organizacije in so jo tudi dosegle z ustanovitvijo Svetovne odbojkarske zveze FIVB.
FIVB (Svetovna Odbojkarska Zveza)
Odločilni trenutek v zgodovini odbojke v prvih 100 letih je bil gotovo ustanovitev FIVB (Federation Interna- tionale de Volleyball), ko so se aprila 1947 predstavniki 14 držav (Belgija, Brazilija, Češkoslovaška, Egipt, Francija, Nizozemska, Madžarska, Italija , Poljska, Portugalska, Romunija, Urugvaj, ZDA in Jugoslavija) ses- tali v Parizu pod vodstvom Francoza Paula Libauda, da bi ustanovili FIVB. G. Libaud, predsednik francoske zveze, je bil izvoljen za prvega predsednika FIVB. Sedež je bil ustanovljen v Parizu, kjer je ostal prvih 37 let do leta 1984, ko je mehiški dr. Rubén Acosta prevzel predsedovanje Libauda. To je bila ena največjih prelomnic za FIVB. Paul Libaud, takrat v svojih 80-ih letih in zelo cenjen, ker je ustanovil zvezo in jo postavil na svetovni športni oder, je po 37 letih vodenja odstopil. Dr. Rubén Acosta je bil tako leta 1984 izvoljen za novega predsednika na svetovnem kongresu v Long Beachu v Kaliforniji.
FIVB je istega leta svoj sedež preselil v švicarsko Lozano, s čimer se je približal Mednarodnemu olimpijske- mu komiteju in zagotovil čudovito podlago za promocijo športa na svetovnih tekmovanjih na petih celinah (Azija, Afrika, Evropa, Južna Amerika in NORCECA).
Prvo svetovno prvenstvo je bilo organizirano leta 1949 za moške in leta 1952 za ženske, oba ostajata na- jvečja dogodka v odbojki, skupaj z olimpijskimi igrami, od leta 1964. Svetovno tekmovanje je takoj vzbudilo navdušenje, število igralcev in nacionalnih zvez, povezanih s FIVB je hitro naraščalo. Odbojkarska mrzlica se je čutila vsepovsod in popularnost odbojke je hitro naraščala. Prireditve, ki jih promovira FIVB, so se za- čele množiti.
Kot odlikovanje o prestižu, doseženem leta 1959 na seji MOK-a v Münchnu, je bila odbojka na olimpijske igre uvrščena med olimpijske športne panoge. Prvi nastop odbojkarjev in odbojkaric se je zgodil leta 1964 v Tokiu. Na olimpijadi je nastopilo 10 moških in šest ženskih ekip. Na prvi olimpijadi za odbojkarje sta si odličji priigrali ekipi Japonske pri ženskah in pri moških ZSSR. Kot posledica Olimpijskih iger v Tokiu, se je fenomen odbojke nadaljeval na Japonskem kmalu po igrah.
Leta 1965 je Poljska gostila prvi svetovni pokal za moške. Urugvaj pa je leta 1973 gostil prvi svetovni pokal za ženske. Po prvih dveh svetovnih pokalih za moške in prvem svetovnem pokalu za ženske je Japonska leta 1977 priredila naslednji svetovni pokal za moške in ženske. Od takrat do danes je s sponzorstvom tele- vizije Fuji svetovni pokal pomemben dogodek, ki velja za tri "vstopnice" na naslednjih olimpijskih igrah.
Od 14 ustanovnih članic je FIVB zrasla na 45 članic v letu 1955, 89 v letu 1964 in na 101 v letu 1968, razdel- jenih po petih celinah: 25 v Evropi, 25 v Aziji, 25 v Afriki, 11 v Južni Ameriki in 15 v NORCECA (Severna , Srednja Amerika in Karibi). Danes zveza šteje 220 pridruženih nacionalnih zvez, od tega 53 v Afriki, 65 v Azi- ji, 56 v Evropi, 34 v NORCECI in 12 v Južni Ameriki.
Hkrati je odbojka doživela številne modifikacije, z namenom, da bi postala zanimivejša in bolj atraktivna. Potreba po večji TV prisotnosti, ter, da bi pritegnili oboževalce in sponzorje, je FIVB leta 1998 uvedla večje spremembe, kot so uvedba sistema Rally Point, prostega igralca - Libera, pravila "ohrani žogo v igri" in številnih drugih novih pravil, ki igra veliko bolj privlačna.
Leta 2008 je kitajec Jizhong Wei postal tretji predsednik v zgodovini FIVB, potem ko je 31. svetovni kongres FIVB v Dubaju z aklamacijo odobril njegovo izvolitev po upokojitvi dr. Rubéna Acoste, po 24 letih vodenja organizacije in izjemnih uspehov. Gospod Wei, ki bo predsednik do volitev leta 2012, je takoj začel novo ob- dobje razvoja za FIVB s posebnim poudarkom za podporo nacionalnim zvezam in konfederacijam pri nji- hovih dejavnostih in rasti odbojke po vsem svetu.
FIVB je v letu 2009 porabil več za razvoj, kot katero koli drugo leto v svoji zgodovini. Sredstva je dodelil za pomoč nacionalnim zvezam. Ključ nove pobude je večja podpora razvoju lokalnih organizacij in tako rast in razvoj odbojke po vsem svetu.
Leta 2010 se je FIVB zavezal, da bo povečal podporo zvezam tako finančno kot z vidika virov. Nov revolu-
cionarni razvojni sklad, ki ga nadzira FIVB, je bil ustanovljen, da deluje v skladu z olimpijskim programom olimpijske solidarnosti MOK, kjer imajo vse nacionalne zveze FIVB možnost, da predlagajo projekte za fi- nanciranje prek svojih celinskih konfederacij.
Leta 2011 sta OZN in FIVB podpisala sporazum o globalnem partnerstvu za razvoj, kjer sta obe organizaciji napovedali, da nameravata spodbujati skupne vrednote, spodbujati mednarodni razvoj in podpirati dosegan- je razvojnih ciljev OZN naslednjega tisočletja po vsem svetu.
Na olimpijskih igrah Rio 2016 je bil uveden tudi sistem izzivov. Ta sistem pomaga spodbujati pošteno igro in natančnost, saj omogoča igralcem, trenerjem in sodnikom, da izpodbijajo odločitve za takojšen pregled.
Dr. Ary S. Graça F ° je bil izvoljen za četrtega predsednika FIVB na kongresu FIVB v hotelu Disneyland v Anaheimu v ZDA 21. septembra 2012, ko je predsedovanje prevzel od g. Jizhong Wei. Dr. Ary S. Graça F ° je bil prej predsednik brazilske odbojkarske zveze in Južnoameriške konfederacije (CSV) ter član upravnega odbora FIVB.
Predsednik Ary Graça je bil ponovno izvoljen za nadaljnjih 8 let na kongresu FIVB v Buenos Airesu v Argen- tini leta 2016. Njegov trenutni mandat bo trajal do leta 2024.
Volilna kampanja predsednika FIVB, „Inovacije in priložnosti“, je v FIVB začela novo dobo s digitalno tehnologijo, kot jedro programa. Nov standard športne predstavitve je bil vpeljan na svetovnem prvenstvu v odbojki FIVB 2014 na Poljskem, kjer je bilo ob številni navzočnosti navijačev, med katerimi se je uvodne tekme udeležilo več kot 62.000 ljudi. Od takrat se FIVB nenehno razvija in izboljšuje svojo športno pred- stavitev, tako da navijači sodelujejo in se zabavajo pred, med in po tekmi. Med olimpijskimi igrami v Riu 2016 so bili predstavljeni novi elementi športne predstavitve, FIVB pa je bila edina mednarodna zveza, ki je na igrah vlagala svoj denar v to področje. Naložba se je povrnila z 99,9 odstotka prodanih vstopnic za odbojko in odbojko na mivki. Gledalce so očitno navdihnile neverjetne športne predstave, pa tudi zabavno in zabavno okolje okoli teh prireditev, ki so na tekmovanja prinesle brazilski karnevalski duh. Čeprav odmaknjena od glavnih prizorišč je bila tudi odbojka najbolj gledan šport glede na število gledalcev (po uradnem poročilu MOK-a). Trenutno se na vseh dogodkih FIVB vključujejo elementi, kot so DJ-ji, napovedovalci, razsvetljava, velikanski video zasloni, zvočni sistemi in drugo, uporabljajo za vključevanje gledalcev in njihovo vključevan- je kot aktivnih udeležencev dogodkov.
Na olimpijskih igrah v Riu leta 2016, je FIVB poizkusno uvedla sistem preverjanja sodniških odločitev - tako imenovane challenge. Ekipe so na olimpijadi v Riu zahtevale skupno 399 preverjan sodniških odločitev (chal- lenge), od tega je bilo 159 uspešnih (40-odstotna uspešnost). FIVB od takrat uspešno uporablja sistem Chal- lenge na vseh svojih uradnih prireditvah in tako ustvarja boljše sojenje, natančnejše odločitve in boljše izkušnje za športnike, navijače in sponzorje. Uporaba challenge sistema v profesionalni odbojki je korenito spremenila igro.
Na praznovanju 70. obletnice FIVB v Parizu je predsednik FIVB Ary Graça napovedal odbojkarsko ligo naro- dov (VNL), svetovni dogodek, ki se je začel leta 2018, da bi odbojko približal ljubiteljem po vsem svetu. VNL s ponosom spodbuja enakost spolov s športom, z enakim številom tekem, formatom dogodkov in denarnimi nagradami za moške in ženske.
Vsak vidik VNL je navdihnjen z odbojko. Na primer, logotip in tipografija blagovne znamke dogodka sta navdihnjena z gibanjem odbojke, medalje in pokal so izdelani z logotipom VNL, da bi še dodatno poudarili pomembnost VNL tekmovanja. Poleg tega je na hrbtni strani vsake medalje vgravirana smer ikonične točke iz finala, zaradi česar so resnično edinstvene.
V komaj drugi sezoni tega tekmovanja je leta 2019 VNL ustvaril digitalni učinek, ki je odmeval po vsem sve- tu: 106.000 milijonov prikazov dogodkov, kumulativno digitalno občinstvo 1490 milijonov in 9459 ur tek- movanja v živo na TV po vsem svetu.
FIVB je pospešil svojo digitalno preobrazbo na vseh področjih svojega dela, hkrati pa s pomočjo video vse- binske strategije, svoje oboževalce približal športu, bolj kot kdaj koli prej. Zdaj lahko oboževalci po vsem sve- tu uživajo v neverjetnih točkah, epskih tekmah in čarobnih trenutkih igre. Poleg tega je FIVB uvedel odbo- jkarsko televizijo, da navijači ne zamudijo niti ene sekunde neverjetne akcije. V novi strategiji so se tudi FIVB-jevi družbeni mediji eksponentno povečali, saj je Instagram organizacije že presegel milijon sledilcev. Medtem, ko je na Facebooku FIVB uvrščen na tretje mesto z največ sledilci.
FIVB aktivno podpira vseh pet svojih celinskih konfederacij in 222 pridruženih nacionalnih zvez, tako da vla- ga v športnike, trenerje in objekte, ter dviguje standard odbojke po vsem svetu. Igra odbojke postaja tako bolj dostopna vsem. FIVB se zavzema za podporo reprezentanc z izboljšanjem treniranja, ki je eden ključnih razvojnih stebrov organizacije. Vsaka nacionalna zveza se lahko prijavi za podporo prek platforme FIVB Projects Platform, katere namen je spodbujati razvoj igralcev in ekip po vsem svetu z zagotavljanjem tren- erske podpore ali odbojkarske opreme. Leta 2019 je FIVB prejel 119 prijav, od katerih je bilo 103 odobrenih, kar predstavlja impresivnih 86,5% stopnjo odobritve.
CEV (Evropska Odbojkarska Zveza)
Evropska odbojkarska organizacija je bila ustanovljena 9. septembra leta 1973 v The Hague-u. Prvi predsednik CEV-a je bil Italijan Giancarlo Giannozzi. Leta 1973 je bil sedež organizacije v Bruslju. Leta 1975 je bilo v Jugoslaviji organizirano prvo evropsko prvenstvo, tekmovanje, ki še danes poteka vsako drugo leto. Leta 1989 se je sedež CEV-a iz Bruslja preselil v Luxemburg, kjer je še danes. Leta 2001 je CEV uvedla Ligo Prvakov, ki se je do tedaj imenovala Pokal Prvakov.
OZS (Odbojkarska Zveza Slovenije)
V Sloveniji smo začeli z odbojko po češkem zgledu in sicer so v Mariboru odbojko igrali v sokolskem društvu Matica že leta 1924, leta 1926 pa so v Ljubljani odbojko uvrstili v učni pro- gram sokolske vadbe. Mnoga društva so jo takoj vključila v redno dejavnost, nato pa prirejala interna tekmovanja. Zanimivo je, da je leta 1930 v Mariboru potekal 14 dnevni tečaj odbojke na katerem je gostoval češki prvak v odbojki. Po letu 1945 se je odbojka v Jugoslaviji hitro razširila in postala glavna športna panoga.
Leta 1952 je bila ustanovljena Odbojkarska zveza Slovenije (OZS). Odbojko so igrali v sindikalnih športnih aktivih, delovnih brigadah, v armadi, dijaških domovih, šolah in športnih organizacijah. Žal je po letu 1960 odbojka začela zamirati in ker nihče ni delal z mladimi sta interes in znanje začela upadati. Toda v sredini 80. let se je zgodil preobrat, ko je profesor Viktor Krevsel ustanovil šolo odbojke. Učil je novo odbojkarsko tehniko in taktiko, velik poudarek pa je dal na delo z mladimi igralci in igralkami, da se napaka iz preteklosti ne bi ponovila. Danes odbojka v Sloveniji igra vidno vlogo, saj je po množičnosti šport številka 2. Predvsem gre tu velika zasluga številnim odbojkarskim klubom, ki s svojim odličnim delovanjem prispevajo levji delež k razvoju vrhunskih odbojkarjev in odbojkaric. Ogromno zaslug, da je danes v Sloveniji odbojka na zelo vi- sokem nivoju ima ACH Volley, ki je na evropski klubski sceni od leta 2007 dalje uvrščen v evropsko Ligo Prvakov. V sezoni 2005/06 moštvo Autocommercea (sedanji ACH Volley) doživi svoj krstni nastop v evropskem pokalu Top Teams, osvoji tretje mesto v novoustanovljeni Interligi ter že tretji naslov državnih prvakov. V sezoni 2006/07 se klub zapiše v zgodovino klubske in slovenske odbojke z zlatimi črkami, saj moška članska ekipa pod imenom OK Autocommerce zmaga v vseh štirih tekmovanjih, katerih se udeleži: Državno prvenstvo, Pokal Slovenije, Srednjeevropska liga, Evropski pokal TOP Teams. Uspehi odmevajo po Evropi. OK Autocommerce dobi povabilo za nastopanje v Ligi prvakov v sezoni 2007/08. Zaradi spremembe imena generalnega sponzorja se tudi klub preimenuje v odbojkarski klub ACH Volley. V sezoni 2007/08 vnovič poseže po obeh domačih lovorikah ter ponovno osvoji naslov prvaka srednjeevropske lige. Po izboru slovenskega društva športnih novinarjev postane slovenska športna ekipa leta 2007. Ob koncu sezone 2007/08 pa prejme še eno prestižno priznanje - IECL PRESS AWARD, ki ga podeluje evropska odbojkarska federacija (CEV) za najboljše odnose z javnostmi v ligi prvakov. V sezoni 2008/09 krmilo ekipe prevzame kanadski strokovnjak Glenn Hoag, moštvo ACH Volley pa ubrani obe domači lovoriki, v srednjeevropski ligi doseže drugo mesto, s tremi zmagami v rednem delu lige prvakov pa se uvrsti v 1/8 finala, kjer mora priznati premoč zmagovalcem lige prvakov pretekle sezone, ruski ekipi Zenit iz Kazana. ACH Volley prejme tudi SPORTO nagrado 2008 za projekt Evropska liga prvakov. ACH Volley v sezoni 2009/10 na čelu s kanadskim strategom Glennom Hoagom doseže izjemen uspeh, saj osvoji obe domači lovoriki, na finalnem turnirju na Dunaju osvoji srednjeevropsko lovoriko, v poljskem Lodžu pa ob koncu sezone osvoji zgodovinsko četrto mesto v elitni ligi prvakov. Ekipa ACH Volleya tudi danes kroji Slovenski odbojkarski vrh in je glavni favorit za naslov državnega prvaka, ter za naslov prvaka v srednjeevropski ligi in v Pokalu Slovenije.
Odbojkarska zveza Slovenije, sledi svetovnim odbojkarskim trendom in tako ustvarja odlične pogoje za razvoj odbojke pri nas. Reprezentance se iz leta v leto prebijajo na velika tekmovanja. Največji uspeh slovenske reprezentančne odbojke smo slovenci doživeli na evropskem prvenstvu v Bolgariji in Italiji leta 2015, ko je naša članska izbrana vrsta osvojila srebrno medaljo. Leta 2017 je Odbojkarska Zveza Slovenije organizirala svetovno prvenstvo za dekleta v kategoriji do 23 let in osvojila srebro. To prvenstvo je bilo gen- eralka pred evropskim članskim prvenstvom leta 2019, ko smo v Ljubljani gostili eno od štirih skupin evropskega prvenstva. Slovenija je v tistem obdobju živela za odbojko, saj so naši fantje igrali super odbojko in se uvrstili v veliki finale. Tekme so potekale v dvorani Stožice, slovenske tekme so bile nabito polne, pred- vsem pa je bilo veliko pozitivne energije, ki je našim fantom pomagala do srebrne medlaje. Z odličnimi nastopi članske moške reprezentance je odbojka v Sloveniji še dodatno pridobila na popularnosti. Vsi že nestrpno čakajo na prvi nastop reprezentance v najmočnejši svetovni ligi VNL, ki pa je bila v letu 2020 zaradi Korona virusa prestavljena na leto 2021.
Odbojka je tekmovalen šport
Tekmovanje izvleče iz tekmovalcev skrite moči. Pokaže maksimalne sposobnosti, duh, ustvarjalnost in es- tetiko. Pravila so sestavljena tako, da omogočajo vse te kvalitete. Z nekaj izjemami odbojka dovoljuje vsem igralcem/igralkam, da igrajo tako ob mreži in napadajo, kot tudi v zadnjem delu igrišča ob branjenju in servi- ranju.
William Morgan, »izumitelj odbojke«, bi jo še danes prepoznal, ker je igra skozi leta zadržala nekatere speci- fične in bistvene elemente. Nekatere od teh elementov si odbojka deli s tistimi igrami, ki vključujejo žogo, mrežo in lopar. Ti elementi so:
* servis,
* kroženje igralcev (serviranje vseh igralcev), * napad,
* obramba.
Vseeno pa je odbojka edinstvena med igrami ob mreži, saj zahteva, da je žoga čim dlje v zraku – »leteča žoga«. Vsaki ekipi dovoljuje določeno število odbojev žoge med igralci ekipe, preden žogo vrnejo nasprot- niku.
Z uvedbo specialnega obrambnega igralca, tj. »libera«, je igra napredovala v smislu borbenosti igralcev za točko v večfazni igri. Sprememba pravila o serviranju dokazuje, da servis ni le začetni udarec v igri, temveč
tudi že prva akcija tako imenovanega "napada", ki jo izvede ekipa, ko ima servis.
Princip kroženja je uveden z namenom ustvarjanja vsestranskega športnika. Pravila o postavitvi igralcev morajo dovoljevati ekipi svobodo in možnost ustvarjanja in razvijanja zanimivih taktičnih akcij. V okvirju teh pravil igralci medsebojno tekmujejo v tehniki, taktiki in moči. Ta pravila igralcem tudi omogočajo svobodo, da bi navdušili obiskovalce in televizijske gledalce.
Koncept in dojemanje odbojke se s tem izboljšuje.
Odbojkarska oprema in udeleženci
Odbojkarsko igrišče meri 18X9 metrov, razdeljeno je na dve igralni polji velikosti 9X9 metrov, med enim in drugim poljem je postavljena odbojkarska mreža. Površina mora biti ravna, izjema so zunanja igrišča, ki ima- jo dovoljen nagib 5 mm/m, da je omogočeno odtekanje vode.
Odbojkarska mreža je raztegnjena med dvema stebroma, ki omogočata da se mreža čim bolje napne med njima in doseže pravo višino zgornjega traku mreže. Uradna višina odbojkarske mreže za člane je 243cm, medtem, koje višina mreže za članice 224cm. Mreža mora biti po celotni dolžini čim bolj enaka, na uradnih tekmovanjih je dovoljen odklon od predpisane višine +/- 2cm.
Črte na igrišču morajo biti v kontrastni barvi z igralnim poljem, da so bolje vidne. Debelina črt mora biti 5cm. Mejne črte so tiste, ki označujeta stranski del igrišča in tisti ki označujeta zadnji del igrišča. Tako stranski, kot zadnji so narisane znotraj razsežnosti igrišča. Srednja črta se v vsej svoji širini prišteva kot sestavni del tako enemu, kot drugemu igralnemu polju. Ta črta poteka točno pod mrežo, od ene do druge stranske črte. Črta napada je na vsakem igralnem polju oddaljena 3mt od osi srednje črte, in označuje prednji del igrišča, tako imenovani tri meterski prostor.
Prostor okrog igrišča je prostor, ki je namenjen razlnim funkcijam med odbojkarsko igro in je precej odvisen od vrste tekmovanja v katerem se igra. Da lahko igra normalno poteka, potrebujemo okrog igrišča prazen prostor na katerim ni predmetov, oziroma oseb (razen stranskega sodnika), ki bi motili potek igre. Priporočlji- vo je, da je okrog igrišča ob stranskih črtah vsaj 2mt praznega prostora, po celi dolžini igrišča, na obeh straneh. Za zadnjima črtama, kjer se izvaja začetni udarec, pa naj bo vsaj 3 metre praznega prostora po celiširini igrišča.
Poleg navedenih praznih prostorov na uradnih tekmovanjih potrebuje še prostor za ogrevanje, kazenski prostor in prostor za zapisnikarsko mizo in delegata.
Odbojkarska stebra in anteni sta pomembna elementa, brez katerih je odbojko nemogoče igrati. Če odbo- jkarski anteni lahko pogrešamo (v kolikor igramo za zabavo brez tako imenovanega "out" polja), se brez ste- brov nikako ne da napeti mreže. Stebra služita za oporo mreži in morata biti postavljena od 0,5-1mt od vsake stranske črte in točno v liniji s sredinsko črto. Vsak steber je visok vsaj 255cm in po možnosti prilagodljiv po višini. Odbojkarska antena pa je prožna palica, dolga 1,80mt in s premerom 1cm. Narejena je iz steklenih vlaken ali podobnega materiala, ki naj bo prožen. Anteni se na mrežo pritrdita z takoimenovanimi žepki, v katere se natakne antena. Žepki so v obliki traku širine 5cm in s svojo obliko ponazarjata zunanjo črto igrišča, ki teče pod mrežo po levi in desni strani igrišča. Žepka morata biti nameščena ravno in točno nad antena mora biti vedno nameščena na zunanji del tega žepka, tako da je bližje odbojkarskemu stebru.
Sestava odbojkarske ekipe
Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB za člane je v odbojkarski zapisnik mogoče vpisati do 14 igralcev, kolikor jih lahko igra na tekmi. Trener sam izbere največ pet članov strokovnega štaba ekipe na klopi (skupaj s trenerjem), ki jih je treba vpisati v zapisnik. Vodja ekipe ali novinar ekipe ne smeta sedeti na klopi ali za njo v kontrolnem prostoru.
Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB morata biti zdravnik in fizioterapevt ekipe del delegacije in pred- hodno akreditirana pri FIVB. Če na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB za člane nista člana ekipe na klopi, morata sedeti nasproti, za reklamnimi panoji, znotraj tekmovalnega/kontrolnega prostora in lahko v primeru poškodbe igralca posredujeta le na povabilo sodnikov. Fizioterapevt (tudi, če ne sedi na klopi) lahko sodeluje pri ogrevanju vse do začetka uradnega ogrevanja.
Na igralno območje lahko vstopijo in igrajo na tekmi samo tisti igralci, ki so napisani v zapisniku. Potem, ko kapetan in trener podpišeta zapisnik (tudi spisek za elektronski zapisnik), prijavljenih igralcev ni mogoče več zamenjati. Eden izmed igralcev, razen libera, je kapetan ekipe in mora biti označen v posebnem polju zapis- nika
Kapetan ekipe
Pred tekmo kapetan ekipe podpiše zapisnik in zastopa ekipo pri žrebanju. Med tekmo, deluje kapetan ekipe, dokler je na igrišču, tudi kot kapetan v igri. Kadar kapetana ekipe ni na igrišču, določi trener ali kapetan sam drugega igralca (razen libera), ki prevzame vlogo kapetana v igri. Ta v igri opravlja naloge kapetana, dokler ni zamenjan ali se v igro vrne kapetan ekipe ali se niz konča.
Trener ekipe
Trener vodi igro ekipe izven igrišča od začetka do konca tekme, izbere igralce začetne postavitve, izvede zamenjave in zahteva odmore za dajanje navodil. Svoje zahteve izrazi drugemu sodniku.
Pred tekmo trener preda seznam igralcev, preveri imena in številke svojih igralcev v zapisniku ter ga nato podpiše.
Med tekmo, pred vsakim nizom izroči drugemu sodniku ali zapisnikarju natančno izpolnjene in podpisane obrazce z začetno postavitvijo. Sedi na klopi svoje ekipe najbliže zapisnikarju, vendar jo začasno lahko tudi zapusti. Zahteva redne prekinitve igre (odmore, zamenjave). Tako kot drugi člani ekipe lahko daje navodila igralcem na igrišču. Trener lahko daje navodila, tudi stoje ali v hoji, v prosti coni pred svojo klopjo za igralce, od podaljška črte napada do prostora za ogrevanje. Pri tem ne sme motiti ali zavlačevati igre.
Uradna odbojkarska pravila
Osvajanje točk
Ekipa osvoji točko:
- ko se žoga dotakne tal nasprotnikovega igralnega polja, - kadar nasprotna ekipa naredi napako,
- kadar je nasprotna ekipa kaznovana.
Napaka
Kadarkoli ekipa izvede akcijo, ki je v nasprotju s pravili, oziroma na kakšen drug način krši pravila, stori na- pako. Sodnika dosodita napako in določita posledice v skladu s temi Pravili:
- če sta bili storjeni dve ali več napak zaporedoma, se upošteva le prva napaka,
- če igralca nasprotnih ekip storita istočasno dve ali več napak, se šteje kot OBOJESTRANSKA NAPAKA. Igra se ponovi.
Dobljena igra
Igranje je niz igralnih akcij od trenutka izvedbe servisa do trenutka, ko je žoga izven igre. Zaključeno igranje je niz igralnih akcij, ki privedejo do osvojene točke.
Če ekipa, ki servira dobi igro, osvoji točko in nadaljuje s serviranjem. Če ekipa, ki sprejema servis dobi igro, osvoji točko in servira naslednja.
Zmaga v nizu
Niz (razen odločilnega, 5. niza) osvoji ekipa, ki prva doseže 25 točk z najmanj dvema točkama prednosti. V primeru neodločenega izida 24 : 24 se igra nadaljuje, dokler ena izmed ekip ne doseže prednosti dveh točk (26 : 24; 27 : 25 ...).
Zmaga na tekmi
Na tekmi zmaga ekipa, ki prva osvoji tri nize. Pri mlajših kategorijah se lahko tekma igra na 2 dobljena niza, pri tem so možni rezultati (3:0, 2:1, 1:2, 0:3)
V primeru neodločenega izida v nizih 2 : 2 se odločilni, peti niz igra do 15. osvojene točke z najmanj dvema točkama prednosti.
Pred tekmo izvede prvi sodnik žrebanje, da določi, katera izmed ekip bo servirala prva in na kateri strani igrišča bo igrala v prvem nizu.
Če je treba odigrati odločilni, peti niz, prvi sodnik izvede še eno žrebanje. Žrebanje se izvede v prisotnosti kapetanov ekip. Pred žrebanjem lahko kapetana izrazita željo po ločenem ogrevanju ob mreži.
Uradno ogrevanje ekip
Če sta imeli ekipi pred tekmo za ogrevanje na voljo celotno igrišče, jima pripada 6 minut skupnega ogrevanje ob mreži; sicer 10 minut.
Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB imata ekipi pravico do 10-minutnega skupnega ogrevanja ob mreži.
Začetna postava ekipe
Na igrišču mora imeti vsaka ekipa vedno po šest igralcev.
Začetna postavitev ekipe pokaže potek kroženja igralcev na igrišču. Kroženje med nizom mora potekati v enakem vrstnem zaporedju.
Pred začetkom vsakega niza morata trenerja najaviti začetno postavitev svojih igralcev na posebnem obrazcu ali z elektronsko napravo, če je v rabi. Izpolnjene in podpisane obrazce izročita drugemu sodniku ali zapisnikarju – oziroma jih v elektronski obliki pošljeta direktno v elektronski zapisnik.
Igralci, ki niso v začetni postavitvi ekipe za niz, so rezervni igralci (razen enega ali dveh liberov).
Po oddaji obrazca z začetno postavitvijo 2. sodniku ali zapisnikarju spremembe v začetni postavitvi niso več dovoljene, razen redne zamenjave.
Postavitev igralcev
V trenutku izvedbe servisa morata biti ekipi znotraj svojega igralnega polja v pravilnem zaporedju kroženja igralcev. Izjema je izvajalec servisa.
Postavitev igralcev na igrišču je naslednja:
- trije igralci ob mreži so igralci prednje vrste in zavzemajo mesta oz. cone 4 (prednji levi), 3 (prednji srednji) in 2 (prednji desni).
- preostali trije igralci so igralci zadnje vrste in zavzemajo mesta oz. cone 5 (zadnji levi), 6 (zadnji srednji) in 1 (zadnji desni).
- Soodvisnost postavitve igralcev na igrišču:
- vsak igralec zadnje vrste mora biti postavljen dlje od mreže kot ustrezni igralec prednje vrste,
- igralci prednje vrste in igralci zadnje vrste morajo biti bočno postavljeni v skladu s Pravilom
Napake pri postavitvi igralcev
Ekipa naredi napako pri postavitvi, če kateri koli igralec ni na svojem pravem mestu v trenutku, ko igralec, ki servira, udari žogo. Ko je na igrišču igralec po neveljavni zamenjavi in se igra ponovno začne, se to šteje kot napaka pri postavitvi, katere posledice so enake kot pri neveljavni zamenjavi Če igralec, ki servira, zagreši napako v trenutku, ko se dotakne žoge, je njegova napaka pred morebitno napako v postavitvi igralcev. Če je napaka narejena po izvedbi servisa, se kaznuje napako pri postavitvi igralcev.
Napaka pri postavitvi igralcev ima naslednje posledice:
- ekipa je kaznovana s točko in servisom za nasprotnika, - igralci morajo zavzeti pravilna mesta na igrišču.
Kroženje igralcev
Zaporedje kroženja je določeno z obrazcem začetne postavitve, preverjamo pa ga z vrstnim redom igralcev, ki servirajo, in postavitvijo igralcev med nizom.
Ko dobi ekipa, ki je sprejemala servis, pravico do serviranja, se morajo njeni igralci premakniti za eno mesto v smeri urinega kazalca: igralec na mestu 2 zakroži na mesto 1, igralec na mestu 1 zakroži na mesto 6 itd.
Napake pri kroženju
Do napake pri kroženju pride, kadar servis ni izveden v skladu s kroženjem. Napaka pri kroženju ima naslednje posledice:
- zapisnikar prekine igro z uporabo sirene; nasprotnik osvoji točko in servis, če je napaka pri kroženju ugo- tovljena šele po zaključku igralne akcije, ki se je začela z napako pri kroženju, nasprotnik osvoji zgolj eno točko, ne glede na izid igralne akcije. Igralci ekipe, ki je naredila napako pri kroženju, morajo zavzeti pravilna mesta.
- zapisnikar mora natančno določiti, v katerem trenutku je bila napaka storjena. Vse točke ekipe, ki je napako pri kroženju zagrešila, osvojene po napaki, je treba razveljaviti. Točke, ki jih je osvojila nasprotna ekipa, vel- jajo še naprej.
Kadar trenutka storjene napake ni mogoče določiti, osvojenih točk v tem času ne brišemo, temveč je edina kazen točka in servis za nasprotnika.
Igralna dejanja
Žoga iz igre
Žoga je iz igre od trenutka, ko je eden od sodnikov zapiskal, ne glede na to, ali je napaka bila ali ne.
Žoga »v igrišču«
Žoga je v igrišču, ko se v katerem koli trenutku dotika s tlemi del žoge dotakne igrišča, vključno z mejnimi črtami.
Žoga »izven igrišča«
Žoga je izven igrišča, kadar:
- se dotakne tal izven omejitvenih črt,
- se dotakne predmeta izven igrišča, stropa ali osebe, ki ni v igri,
- se dotakne anten, vrvi, stebrov ali same mreže izven stranskih trakov,
- preleti v celoti navpično ravnino mreže povsem ali le delno izven prostora, kjer je prelet mreže dovoljen
- če popolnoma preide v nasprotnikovo polje pod mrežo.
Igranje z žogo
Vsaka ekipa mora igrati znotraj svojega igralnega območja in prostora nad njim. Žogo se sme vrniti tudi iz prostora izven lastne proste cone.
Odboji na strani ekipe
Vsak dotik igralca v igri z žogo je odboj. Vsaka ekipa ima pravico do največ treh odbojev. Pri tem se blokiranje ne šteje kot odboj. Če se ekipa žoge dotakne več kot trikrat, naredi napako in gre točka nasprotni ekipi.
Zaporedni dotiki
Igralec se ne sme dvakrat zaporedoma dotakniti žoge.
Istočasni dotiki
Žoge se lahko v istem trenutku dotaknejo dva ali več igralcev.
- kadar se dva ali trije soigralci dotaknejo žoge, se to šteje kot dva ali trije dotik (razen pri blokiranju). Če sežeta po žogi dva ali več soigralcev, dotakne pa se je le eden, se to šteje kot en dotik. Če se igralci zaletijo drug v drugega, s tem ne naredijo napake.
- v primeru istočasnega dotika igralcev nasprotnih ekip z žogo nad mrežo, ko žoga ostane v igri, ima ekipa, ki žogo sprejme, pravico do nadaljnjih treh odbojev. Če pade tako odigrana žoga iz igrišča, je to napaka ekipe na nasprotni strani.
- kadar se nasprotnika istočasno dotakneta žoge iznad mreže in jo zadržita, se igranje nadaljuje.
Pomoč pri odboju
Znotraj igralnega območja igralcu ni dovoljeno sprejeti pomoči soigralca ali opore, da bi dosegel žogo. Igral- ca, ki bi storil napako (dotik mreže ali prestop srednje črte ipd.), sme zaustaviti ali zadržati soigralec.
Posebnosti odboja žoge
- žoga se lahko dotakne katerega koli dela telesa.
- žoga mora biti odbita, ne ulovljena in/ali vržena. Odbije se lahko v katero koli smeri.
- žoga se lahko dotakne različnih delov telesa le, če so dotiki istočasni.
Izjemi:
- pri blokiranju lahko pride do zaporednih dotikov z žogo enega ali več igralcev v bloku pod pogojem, da se to zgodi med eno samo akcijo,
- ob prvem dotiku žoge na strani ekipe se lahko žoga dotakne različnih delov telesa zaporedoma pod pogo- jem, da pride do dotikov med eno samo akcijo.
Napake pri odbijanju žoge
- 4 odboji - preden ekipa vrne žogo, se je dotakne štirikrat.
- Pomoč pri odboju igralec dobi pomoč soigralca ali kakršnekoli opore, da bi dosegel žogo znotraj igralnega območja.
- Ulovljena žoga - igralec žoge ne odbije, žogo ulovi in/ali vrže.
- Dvojni dotik - igralec se dotakne žoge dvakrat zaporedoma ali pa se žoga dotakne različnih delov njegove- ga telesa drugega za drugim.
Žoga preleti mrežo
Žoga, poslana v nasprotnikovo polje, mora preleteti mrežo znotraj za to določenega prostora. Prostor za prelet žoge je del navpične ravnine mreže, ki ga omejujeta anteni in strop.
Žoga se dotakne mreže
Žoga se mreže ob preletu lahko dotakne.
Žoga v mreži
Žogo, ki je udarjena v mrežo, se sme odbiti in rešiti v okviru treh dotikov, ki jih ima na voljo ekipa.
Če žoga raztrga ali zruši mrežo, je igra po zadnjem servisu razveljavljena in se ponovi.
Igralec se sme pri blokiranju dotakniti žoge na nasprotnikovi strani mreže pod pogojem, da ne moti nasprot- nikove igre pred ali med napadalnim udarcem.
Po napadalnem udarcu sme igralec stegniti roko preko mreže, če je žogo udaril v svojem igralnem prostoru.
Prehod pod mrežo
Prehod v nasprotnikov zračni prostor pod mrežo je dovoljen le, če to ne moti nasprotnikove igre.
Pri prehodu v nasprotnikovo polje preko srednje črte, je dovoljen:
- dotik nasprotnikovega polja s stopalom (stopaloma), če ostane del stopala (stopal) v stiku s srednjo črto ali neposredno nad njo,
- dotik nasprotnikovega polja s katerimkoli drugim delom telesa nad stopali pod pogojem, da ne ovira nasprotnika pri igri.
- Igralec sme vstopiti v nasprotnikovo polje šele potem, ko je žoga iz igre.
- Igralec lahko med igro stopi v nasprotnikovo prosto cono, če pri tem ne moti nasprotnikove igre.
Igralec ob mreži
- Dotik igralca z mrežo med antenama med akcijo igranja z žogo, je napaka. Akcija igranja z žogo (med drugim) vključuje odriv, udarec (ali poskus) in varen doskok v pripravljenosti na novo akcijo.
- Igralec se sme dotakniti stebrov, vrvi ali katerega koli drugega dela izven anten, lahko tudi mreže, če s tem ne ovira igre.
- Kadar žoga ob udarcu mrežo potisne v nasprotnikovega igralca, to ni napaka.
Napake igralca ob mreži
- Igralec se dotakne žoge ali nasprotnikovega igralca v nasprotnikovem prostoru pred ali med izvajanjem
- Igralec stopi v nasprotnikov prostor pod mrežo in pri tem moti nasprotnikovo igro. - Igralec stopi v nasprotnikovo igrišče s celim stopalom.
- Igralec vpliva na igro (med drugim):
* če se med akcijo igranja z žogo dotakne mreže med antenama ali antene, * če si pomaga z mrežo med antenama ali se nanjo opira,
* če si z dotikom mreže ustvari prednost pred nasprotnikom,
* če izvede akcijo, s katero ovira nasprotnika, da pravilno odigra žogo,
* če se ujame oziroma zadrži mrežo.
Vsak igralec, ki je v bližini žoge ali se ji približuje, je del akcije igranja z žogo, čeprav se žoge ne dotakne. Dotik mreže izven anten se ne obravnava kot napaka.
Potek igre
Serviranje je dejanje, s katerim desni igralec zadnje vrste, ki stoji v prostoru za serviranje, pošlje žogo v igro. Prvi servis v prvem nizu, kot tudi v odločilnem, petem nizu, izvede ekipa, določena pri žrebanju. V ostalih nizih prvi servis izvede ekipa, ki ni prva izvedla servis v prejšnjem nizu. Igralci se morajo ravnati po zapored- ju izvajanja servisa, kot to določa obrazec začetne postavitve. Po prvem začetnem udarcu v nizu se določi igralca, ki bo izvajal servis.
Serviranje – začetni udarec
Kadar igro osvoji ekipa, ki je sprejemala servis, si s tem pridobi pravico do serviranja in pred izvedbo zakroži za eno mesto. Igralec, ki se premakne z desnega položaja v prednji vrsti (cona 2) na desni položaj v zadnji vrsti (cona 1), izvede servis.
Dovoljenje za serviranje
Prvi sodnik da dovoljenje za izvedbo servisa, potem ko je preveril, da ima igralec, ki bo serviral, žogo in da sta ekipi pripravljeni za igro.
Izvedba servisa
Žoga mora biti udarjena z dlanjo ali drugim delom ene roke, potem ko je vržena v zrak oziroma spuščena iz roke. Dovoljen je samo en met žoge v zrak ali spust. Udarjanje ob tla ali žoganje iz roke v roko je dovoljeno. V trenutku izvedbe servisa ali odriva za servis v skoku se igralec, ki servira, ne sme dotakniti igrišča (vključno z zadnjo črto) niti tal izven prostora za serviranje. Po izvedenem servisu sme igralec stopiti ali doskočiti v prostor izven prostora za serviranje ali v igrišče. Igralec, ki servira, mora servis izvesti v 8 sekun- dah po pisku prvega sodnika. Servis, izveden pred sodnikovem piskom, se razveljavi in ponovi.
Napake po izvedbi servisa in pri postavitvi igralcev
- Če igralec, ki servira, naredi napako (nepravilno izvede servis, napaka pri kroženju igralcev itd.) in nasprot- na ekipa ni pravilno postavljena, se za napako šteje napačno izveden servis.
- Če je bil servis izveden pravilno, pozneje pa postane napaka (gre »iz igrišča«, preko zaslona itd.), se za napako šteje nepravilna postavitev igralcev nasprotne ekipe in se jo kaznuje.
- Vse akcije z namenom poslati žogo v nasprotnikov prostor, razen servisa in bloka, veljajo za NAPADALNE UDARCE.
- Med napadalnim udarcem je dovoljeno igranje s prsti (udarec z varanjem), če je kontakt čist in žoga ni ulovljena ali vržena.
- Napadalni udarec je zaključen v trenutku, ko žoga v celoti preleti navpično ravnino mreže ali se je dotakne nasprotni igralec.
- Igralec prednje vrste sme zaključiti napadalni udarec v kateri koli višini pod pogojem, da se je dotaknil žoge v svojem igralnem prostoru.
- Igralec zadnje vrste sme zaključiti napadalni udarec v kateri koli višini iz dela igrišča za črto napada, če se pri odrivu njegovo stopalo ne dotika črte napada ali če je ni prestopil, po udarcu lahko igralec doskoči v prednji del igrišča.
- Igralec zadnje vrste lahko zaključi napadalni udarec tudi iz prednjega dela, če žoga v trenutku dotika ni povsem nad zgornjim robom mreže.
- Nobenemu igralcu ni dovoljeno zaključiti napadalnega udarca na nasprotnikov servis, kadar je žoga v prednjem delu igrišča in v celoti nad zgornjim robom mreže.
Napake pri napadalnem udarcu
- Igralec udari žogo v igralnem prostoru nasprotne ekipe.
- Igralec pošlje žogo izven igrišča.
- Igralec iz zadnje vrste zaključi napadalni udarec iz prednjega dela, ko je žoga v trenutku udarca v celoti nad zgornjim robom mreže.
- Igralec zaključi napadalni udarec na nasprotnikov servis, kadar je žoga v prednjem delu igrišča in v celoti nad zgornjim robom mreže.
- Libero zaključi napadalni udarec na igralnem območju, če je žoga v trenutku udarca v celoti nad zgornjim robom mreže.
- Igralec zaključi napadalni udarec, ko je žoga v celoti nad zgornjim robom mreže in mu jo je podal s prsti libero iz prednjega dela.
Blokiranje
Blokiranje je akcija igralcev v bližini mreže, da bi prestregli žogo z nasprotnikove strani in ki pri tem sežejo nad višino zgornjega roba mreže, ne glede na višino dotika. Blokiranje je dovoljeno le igralcem prve vrste, če so v trenutku dotika z žogo vsaj z delom telesa nad višino mreže. Poskus blokiranja je akcija blokiranja brez dotika žoge. Blokiranje je zaključeno, ko se igralec v bloku dotakne žoge. Skupinsko blokiranje izvajajo dva ali trije igralci drug ob drugem in je zaključeno, kadar se eden izmed njih dotakne žoge. Dovoljeni so za- poredni (hitri in nepretrgani) dotiki enega ali več igralcev v bloku iste akcije.
Med blokiranjem sme igralec seči z dlanmi ali rokama preko mreže pod pogojem, da s tem ne ovira nasprot- nikove igre. Tako se ni dovoljeno dotakniti žoge onstran mreže, dokler nasprotni igralec ne izvede napadal- nega udarca.
Dotik pri blokiranju se ne šteje kot odboj na strani ekipe. Po dotiku žoge v bloku ima ekipa pravico do treh odbojev za vrnitev žoge nasprotniku. Prvi odboj po blokiranju sme izvesti vsak igralec, tudi tisti, ki se je žoge dotaknil pri blokiranju. Blokiranje nasprotnikovega servisa ni dovoljeno.
- Igralec v bloku se dotakne žoge v nasprotnikovem prostoru pred ali hkrati z nasprotnikovim napadalnim udarcem.
- Igralec zadnje vrste ali libero zaključi blokiranje oziroma sodeluje pri skupinskem blokiranju.
- Igralec blokira nasprotnikov servis.
- Žoga se od bloka odbije izven igrišča.
- Igralec blokira žogo v nasprotnikovem prostoru izven anten.
- Libero poskuša samostojno blokirati ali sodeluje v skupinskem blokiranju.
Vsaka ekipa ima pravico do največ dveh odmorov in šestih zamenjav igralcev v enem nizu. Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB za člane lahko FIVB v skladu s pogodbami o pokroviteljstvu, trženju in prenosih zmanjša število ekipnih in/ali tehničnih odmorov za ena.
Ena ali dve zahtevi po odmoru in ena zahteva po zamenjavi igralca vsake ekipe si smejo slediti druga drugi, ne da se igra nadaljuje.
Ekipi ni dovoljeno zaporedno zahtevati zamenjave igralcev v eni sami prekinitvi. Lahko pa med isto prekinitvijo zamenja dva igralca ali več.
Med dvema zahtevama po zamenjavah igralcev iste ekipe mora poteči ena zaključena akcija. (Izjema je za- htevana zamenjava zaradi poškodbe ali izključitve/odstranitve (diskvalifikacije).
Redne prekinitve smeta zahtevati samo trener ali, če ni trenerja, kapetan na igrišču. Zahteva za zamenjavo je dovoljena tudi pred začetkom niza. Zamenjava se vnese v zapisnik kot redna zamenjava v tem nizu.
Zahteva za odmor mora biti izražena z ustreznim znakom z roko samo takrat, ko je žoga iz igre, in pred piskom za izvedbo servisa. Vsak odmor traja 30 sekund.
Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB je ob zahtevi za odmor obvezna uporaba sirene in nato znak z roko za odmor. Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB sta v prvih štirih nizih dva tehnična odmora. Tehnični odmor traja 60 sekund in se upošteva avtomatično, ko ena izmed ekip osvoji osmo (8.) in šestnajsto (16.) točko.
V odločilnem, petem nizu ni tehničnih odmorov, temveč ima vsaka ekipa pravico do dveh rednih odmorov, ki trajata po 30 sekund.
Igralci, ki so v igri, morajo iti med vsemi odmori (tudi tehničnimi odmori) v prosto cono blizu svoje klopi.
Zamenjava igralcev je dejanje, s katerim igralec (ki ni libero ali igralec, ki ga je libero nadomestil) po vpisu v zapisnik vstopi v igrišče in zavzame mesto igralca, ki je igrišče zapustil.
Ob poškodbi igralca na igrišču mora trener ali kapetan v igri z ustreznim znakom zahtevati zamenjavo.
Igralec začetne postavitve sme zapustiti igro in se lahko ponovno vrne, a le enkrat v nizu in le na svoje pr- votno mesto v postavitvi. Rezervni igralec sme vstopiti v igro le enkrat v nizu namesto igralca začetne postavitve. Zamenja ga lahko le isti igralec začetne postavitve.
Poškodovanega igralca (razen libera), ki ne more več igrati, zamenja drugi igralec po rednem postopku. Če to ni možno, ima ekipa pravico do IZREDNE zamenjave. Izredna zamenjava pomeni, da lahko namesto
poškodovanega igralca v igro vstopi kateri koli igralec, ki v tem trenutku ni v igri, razen libera ali igralca, ki ga je zamenjal libero. Zamenjani, poškodovani igralec se do konca tekme ne more več vrniti v igro. Izredna za- menjava se v nobenem primeru ne šteje kot redna zamenjava, vendar se jo upošteva v seštevku v zapis- niku.
Postopek zamenjave igralca
Zamenjave igralcev morajo potekati v za to določenem prostoru.
Zamenjava naj traja le toliko časa, kolikor je potrebnega za označitev zamenjave v zapisniku ter za vstop in izstop igralcev.
a) Dejanska zahteva po zamenjavi je vstop igralca, ki bo zamenjal, v prostor za zamenjavo. To se mora zgoditi med redno prekinitvijo, igralec pa mora biti pripravljen za vstop. Trenerju ni treba pokazati znaka za zamenjavo, razen ob poškodbi igralca ali pred začetkom niza.
b) Če temu ni tako, se zahtevo po zamenjavi zavrne, ekipo pa se kaznuje zaradi zavlačevanja.
c) Zahtevo za zamenjavo odobri in naznani zapisnikar s sireno ali drugi sodnik s piščalko. Drugi sodnik do- voli dokončno zamenjavo.
Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB se uporabljajo oštevilčene tablice za poenostavitev in pospešitev zamenjave igralca (vključno ob uporabi elektronskih naprav).
Če namerava trener izvesti več kot eno zamenjavo, morajo hkrati v prostor za zamenjavo priti vsi igralci, ki bodo zamenjali. V tem primeru je treba opraviti zamenjave zaporedno, par za parom. Če katera od zamenjav ni pravilna, se pravilne odobri in nepravilne zavrne, ekipo se kaznuje za zavlačevanje.
Menjava igrišča
Po vsakem nizu, razen v odločilnem, 5. nizu, ekipi zamenjata igrišči.
Potem ko ena izmed ekip v odločilnem nizu doseže osmo (8.) točko, ekipi brez zavlačevanja zamenjata igrišči, razmestitvi igralcev pa ostaneta enaki.
Če menjava ni bila opravljena pravočasno, po doseženi osmi točki, jo je treba opraviti takoj, ko se napako opazi. Izid ostane enak kot ob času menjave igrišč.
Prosti igralec - libero
Vsaka ekipa ima pravico, da na spisku igralcev v zapisniku, imenuje največ dva (2) obrambna igralca – lib- era.
Na svetovnih in uradnih tekmovanjih FIVB za člane mora ekipa, če ima v zapisniku navedenih več kot 12 igralcev, na seznamu ekipe obvezno navesti DVA libera.
Oba libera morata biti pred tekmo vpisana v za to namenjeno rubriko zapisnika. Libero, ki je v igrišču, je ak- tivni libero. Če je določen še en libero, je to drugi libero. Samo en libero je lahko v istem trenutku na igrišču.
Akcije libera v igri:
- Libero lahko menja katerega koli igralca zadnje vrste.
- Igra libera je omejena s pravili igre igralca zadnje vrste. Liberu ni nikjer dovoljeno (vključujoč igralno ob- močje in prosto cono) zaključiti napadalnega udarca, če je žoga v trenutku dotika s celotnim obsegom nad zgornjim robom mreže.
- Libero ne sme servirati, blokirati ali poskušati blokirati.
- Žoga, ki jo libero poda s prsti in se pri tem nahaja v prednji coni oziroma v njenem namišljenem podaljšku, ne sme biti udarjena, če se s celotnim obsegom nahaja nad zgornjim robom mreže. Kadar libero izvede enako akcijo, vendar se pri tem nahaja za napadalno cono, je lahko taka žoga udarjena brez omejitev. Menjave, ki vključujejo libera, se ne štejejo kot redne zamenjave. Število menjav ni omejeno, vendar pa mora biti med dvema menjavama igralca z liberom odigrana zaključena akcija (razen če je prišlo do rotacije libera v cono 4 zaradi kazni ali če se akcija ni zaključila zaradi nesposobnosti nadaljevanja igre libera).
Igralec, ki ga je menjal libero, se lahko vrne v igro namesto prvega ali drugega libera.
Prvega libera lahko menja samo igralec, ki ga je libero menjal, ali drugi libero.
Pred začetkom vsakega niza libero ne sme vstopiti na igrišče, dokler drugi sodnik ne pregleda začetne postavitve in mu dovoli vstopa. Menjava libera se izvrši, ko je žoga izven igre, in pred piskom sodnika za izvedbo servisa.
Izvedena menjava libera po pisku prvega sodnika za serviranje, toda pred udarcem, ne bo zavrnjena, vendar pa mora sodnik preko kapetana v igri opozoriti libera, da takšen postopek ni dovoljen. Ponovne zakasnitve menjave so predmet ukrepov za zavlačevanje igre.
Ob vsaki naslednji zakasnitvi menjave igralca z liberom bo sodnik prekinil igro in ustrezno ukrepal za za- vlačevanje. Glede na stopnjo ukrepa bo sodnik določil, katera ekipa bo naslednja servirala. Libero in igralec, ki ga bo menjal, lahko stopita na ali z igrišča samo v prostoru za menjavo libera.
Menjave igralcev z liberom se morajo vpisovati v zapisnik za libera (če se uporablja) ali v elektronski zapis- nik. Nepravilna menjava igralca z liberom vključuje (med drugim) situacije, ko:
* ni zaključene akcije med dvema menjavama igralca in libera,
* libera menja kateri koli igralec, razen drugega libera oziroma igralca, namesto katerega je vstopil libero. Nepravilno menjavo igralca z liberom je treba opredeliti enako kot nepravilno zamenjavo igralca:
- če nepravilno menjavo igralca z liberom opazimo pred nadaljevanjem igre, napako popravimo, ekipo kaznujemo za zavlačevanje,
- če napako opazimo po izvedbi servis, so posledice enake kot pri nepravilni zamenjavi igralcev.
Ekipa z enim liberom
V primeru, ko ima ekipa samo enega libera skladno s pravilom (pri poškodbah) ali ko je samo eden libero vpisan v zapisnik in še ta postane ali je opredeljen kot nesposoben za igranje, lahko trener (ali kapetan v igri, če ni trenerja) določi katerega koli igralca za novega libera (razen igralca, ki ga je menjal libero), ki ni na igrišču v tem trenutku. Naloge novoimenovani libero opravlja do konca tekme.
Ko postane aktivni libero nesposoben za igro, ga lahko menja igralec, namesto katerega je vstopil, ali s tako- jšnjim vstopom novoimenovani libero. Libero, ki ga je zamenjal novoimenovani libero, ne sme več igrati do konca tekme.
Namera za imenovanje novega libera je lahko izražena tudi, če libera ni v igrišču. Zamenjani libero se na tekmi ne more več vrniti v igro. Trener (ali kapetan v igri, če ni trenerja) obvesti drugega sodnika o nameri imenovanja novega libera.
Tudi nadaljnja imenovanja novega libera so mogoča, če prejšnji novoimenovani libero postane nesposoben za nadaljevanje igre.
Če je na zahtevo trenerja za libera imenovan kapetan ekipe, mora ta vse svoje pravice odstopiti drugemu igralcu.
V primeru novega imenovanja libera mora biti številka igralca vnesena v zapisniku pod »Opombe« in v za- pisniku za kontrolo libera ter tudi v elektronski zapisnik, če se uporablja.
Ekipa z dvema liberoma
Če ima ekipa v zapisniku vpisana dva libera in eden ni zmožen nadaljevati igre, ekipa igra z enim liberom. Novo imenovanje libera bo dovoljeno le v primeru, da tudi drugi libero ne more nadaljevati igre.
Če ima ekipa samo enega libera, ima ob njegovi izključitvi ali odstranitvi pravico do imenovanja novega lib- era.
V primeru, da ima ekipa dva libera in je eden izključen ali odstranjen, je lahko ta direktno zamenjan z drugim liberom.
Viri:
- www.odbojka.si (pravila igre)
- sponzorska brošura GV (2018)
